Albanija postaja vse bolj zanimiva destinacija. Dopust ali potovanje po Albaniji? Absolutno da! Kaj si ogledati? Kako potovati? Kaj nas je popolnoma prevzelo in kakšne so pomanjkljivosti?
Zakaj dopust ali potovanje po Albaniji?
Za poletno popotovanje po Albaniji smo se odločili na podlagi dokumentarca, v katerem so jo priporočili kot obmorsko destinacijo, ki v tem delu sveta ponuja največ za najmanj denarja. In niso se zmotili. Albanija je – če izvzamemo obilico smeti v naseljih in zamudne, ovinkaste ceste – pravi neodkriti biser, ki očara z rajskimi plažami, izjemnimi nastanitvami in odlično hrano po zelo ugodnih cenah.
Kako v Albanijo? Iz Trsta s trajektom do Drača (Durres)
Vsaj tako smo se odločili mi. V Trstu smo se vkrcali na poltovorno ladjo in se po dveh ekstra dobro naspanih nočeh izkrcali v Draču. Iz Trsta smo krenili v torek zvečer in v četrtek zjutraj prispeli v Drač. Vožnja je tako dolga predvsem zato, ker ladja več ur stoji v Anconi. Ker pa smo medtem uživali v lepih razgledih in soncu, nam ni bilo hudega.
Pot vzdolž Jadranskega morja je bila lepa in mirna. Takoj, ko smo se vkrcali, se je začel pravi dopust. Ker je trajekt visok kot desetnadstropna stolpnica, je treba paziti na varnost otrok.
Na ladji je mogoče ugodno jesti, imajo dobro kavo in še kar dobro internetno povezavo. 🙂 Cena trajektnega prevoza od Trsta do Drača na severu Albanije (za 4 osebe in avtomobil): 330 evrov v eno smer. Spali smo odlično!
Drač (Durres) – 10,5 kilometra mivkastih plaž
Ker je pot s trajektom trajala dan in pol, smo prvo noč prespali v velikem pristaniškem mestu Drač. Drač ima dobrih 110.000 prebivalcev in je najlažje dostopno letovišče, tako da se pripravite na gnečo. Južneje kot se boste namestili vzdolž 10-kilometrske mivkaste plaže, manj je ljudi, lepai in bolj fina ter svetla je mivka, lepši in intimnejši so hoteli.
Ker smo v Draču spali še eno noč ob povratku nazaj, smo doživeli tako severni kot južni del peščene obale Drača in toplo priporočam južnega. Za eno noč je bil hotel Enera povsem vredu namestitev z dobrim zajtrkom in prijetno okolico, stran od mestne gneče. Za nočitev z zajtrkom, ki je bil odličen, smo za 4 osebe v top sezoni plačali 48 evrov.
Kaj si v Albaniji ogledati?
Biser Albanije 1: prelaz Llogara
Če česa ne gre izpustiti v Albaniji, je to prelaz Llogara v istoimenskem nacionalnem parku, ki se pričenja tam, kjer se stikata Jadransko in Jonsko morje. Pot, ki vodi proti rajskim plažam na jugu Albanije, je sicer počasna, strma in pošteno ovinkasta, a ponuja tako osupljive razglede, da odtehta večurno vožnjo in morebitno slabost. 🙂
Prelaz Llogara se s 1043 metri nadmorske višine dviga strmo nad jonskim morjem, z razglednih točk je presunljiv razgled na jonsko morje, zelo slikovita pa je tudi vožnja skozi park. Nacionalni park Llogara se nahaja v osrčju 100-kilometrskega Keravnijskega pogorja z najvišjo goro Maja e Çikës (2044 m). Računajte na povprečno potovalno hitrost 40 km/h. Priporočam obilico potrpljenja s požiranjem kilometrov na poti proti rajskim plažam na jugu Albanije.
Biser Albanije 2: Borsh, Himare, Dhermi – umik od gneče v Draču na čudovito mirne plaže
Pot proti jugu Albanije je dolga in vijugasta, zato pride še kako prav kakšna vmesna nočitev. Ker smo si želeli miru, smo se odločili za Borsh. Odročen kraj s sinje modrim morjem in obilico miru, kjer zlahka najdete prost kotiček dolge peščene plaže zase. Ne pričakujte zabave, ognjemetov in lepih restavracij, gre za umirjen kraj, speljan enovrstično ob čudoviti obali. Previdno pri izbiri restavracije, zaradi visokih temperatur in tudi slabših higienskih kriterijev, lahko staknete kakšno neljubo zastrupitev s hrano.
Biser Albanije 3: Sarandë ali Saranda – ustvarite nepozabne spomine v nebotičnikih visoko nad jonskim morjem
Živahno mondeno obmorsko mesto Saranda z okrog 20.000 prebivalci je odlično izhodišče za raziskovanje biserov južne Albanije – in ti so resnično vredni, da jih doživite. V Sarando se zgrinjajo premožnejši Albanci z luksuznimi avtomobili, mesto je vsak večer polno dogajanja, klubskega nočnega življenja in krasnih restavracij. V mestu je tudi odlično poskrbljeno za zabavo otrok, na plaže pa se je bolje odpeljati z avtom izven mesta. V Sarandi se je pravzaprav najlepše umakniti v izjemno lepa in luksuzno opremljena stanovanja z mogočnimi terasami, ki ponujajo razkošne razglede na Krf, oddaljen 14 kilometrov od albanske obale.
Biser Albanije 4: Kot na Maldivih – Plaža Pasqyra ali Mirror Beach (Saranda)
20 minut vožnje iz Sarande proti jugu vas po majavem in praškem makedamu pripelje do zagotovo ene najlepših plaž v Evropi. Naj si človek še tako mane oči, plaža je resnična! Turkizna barva vode se zdi nerealna. Za plažo so značilni visoki valovi, tako da ne računajte na umirjeno plavanje kot ga ljubimo na Jadranu. Poženite se med valove in se zabavajte kot otroci! Gneča je plaži primerno velika. Vas pa tako kot drugje v Albaniji naj ne skrbijo cene obrokov v restavraciji ob rajski plaži. Za 25 evrov se odlično naje cela družina, s pijačo vred. Na splošno so cene v restavracijah žepu zelo prijazne povsod po Albaniji, ne glede na lokacijo, ravno tako cene najema ležalnikov. Za ves dan najema dveh ležalnikov in dveh senčnikov smo v Draču plačali 2 evra.
Biser Albanije 5: Ksamil
Ksamil je umirjen manjši kraj na jugu Albanije in je del nacionalnega parka Butrint. Če bi radi zakopali stopala v povsem belo in žametno mehko mivko, je to nedvomno pravi postanek za vas. Poleti je tu tako velika gneča, da se boste prerivali med ležalniki in senčniki, a so čudovite plaže nedvomno vredne obiska in skoka v kristalno morje.
Biser Albanije 6: Butrint
Butrint je bil nedvomno eden izmed vrhuncev našega potovanja po Albaniji. Gre za največji arheološki park na Balkanu, ki se razteza na kar 200 hektarjih! Zato nikar ne pozabite obilico vode in tudi prigrizke. Ko je Tijan zagledal čudovito ohranjene zgodovinske najdbe, je glasno kričal od navdušenja.
Kot bi zagledal živega dinozavra. In nekako tako je Butrint tudi občutiti. Butrint so naseljevali Grki in Rimljani, bil je del bizantinskega cesarstva in okupiran s strani Benečanov. In vse te kulture so tu pustile svoj pečat.
Biser Albanije 7: Gjirokaster – skok v čase otomanskega imperija
Če sem povsem iskrena, obisk tega čudovitega kraja pod zaščito UNESCO-ve kulturne dediščine, ni bil na našem spisku. Naselja, ki smo jo videli na vožnji od severa proti jugu, so na nas naredila tako slab vtis, da si nismo predstavljali, kako bi lahko v Albaniji občudovali lepe zgradbe. A domačini so rekli, da je ta kraj res vreden ogleda, in smo se ustavili. Kako prav so imeli!
Gjirokaster je čudovito ohranjen otomanski kraj, ugnezden med gorovje Gjerë in reko Drino. V zapisih se prvič pojavi leta 1336 in človek dobi občutek, da se od takrat ni bistveno spremenil. Že na prvi pogled povsem prevzame s kamnitmi strehami slikovitih belih hiš.
Sprehod skozi Gjirokaster obiskovalca poskra v notranjost zanimivih antikvariatov, pa prodajaln z lokalnimi izdelki in v dišeče restavracije z lokalno hrano. Če k temu dodamo, da smo za kosilo na osebo plačali 1,80 evra, je kraj vsekakor nujen postanek na poti skozi celino.
Biser Albanije 7: Vožnja po dolini reke Vjose
Se morda spomnite, ko so se leta 2015 štirje izjemno navdihujoči mladi fantje iz Gorenjske odločili, da pomagajo preprečiti gradnjo 33 jezov in večih hidroelektrarn na reki Vjosi? Edini neokrnjeni prostotekoči reki v Evropi. Odpravili so se na 270-kilometrski spust ter o problematiki gradnje jezov in hidroelektrarn posneli zelo poučen dokumentarec. Vožnja ob reki Vjosi je prav osupljiva.
Vožnja ob reki Vjosi nas opomni, kako mogočno in prostrano strugo bi lahko imele reke, če ne bi človek tako drastično posegal v njih. Opomni nas, da so pravzaprav bregovi in tokovi vseh rek, ki jih dnevno videvamo, uravnavani. Tako močno posegamo v ekosisteme, da nam je pogled na prostrano in mogočno strugo reke Vjose povsem nenavaden in osupljiv.
Albanija ima nekaj izzivov
Pomanjkanje sence je zagotovo eden. Senčnik je res obvezna reč, k sreči so senčniki ugodni za najem. Drug izziv so smeti, ki jih kar mrgoli, kjer koli so naselbine. Plaže, ki smo jih obiskali, so bile čiste, ravno tako morje. A mesta, okolice hiš, poti ob cestah so polne smeti. Prizori, ki jih v Sloveniji vsekakor nismo vajeni. Veliko cest je neasfaltiranih, tudi v mestih. Obalna pot proti jugu je ovinkasta in počasna, nekje 40 km/h je potovalna hitrost, časovno res zamudna. Vse to je dobro vzeti v zakup. A res zelo lepi prizori narave, odlične nastanitve, prijaznost ljudi, okusna morska hrana v velikih porcijah in druge storitve po ugodnih cenah, so – vsaj nam – vse to odtehtali.
Življenje je potovanje. Vse, kar potrebujemo, je navdih. Naj vam bo pri srcu lepo, kamor koli vas nesejo poti. Srečno!
FOTO in TEKST: Sanja Macur
Fotografije in tekst so avtorsko delo. Za dodatne informacije mi pišite.
